Bolečina v rami: moja 5-letna zgodba, modrc in en nepričakovan preobrat

Kako sem po letih mozganja, terapij, vaj in masaž naredila en čisto majhen premik – in končno spet zadihala.

Športni modrček? Ne hvala, ne športam.

Te boli rama? Ko hudič. Bolje, da sploh ne začnem o tem.

Ampak bom! in ja - spet ena o modrcih

Mene rama boli že - reci piši - več kot 5 let.

Poskusila sem že vse živo. Masaže pomagajo. Vaje pomagajo. Ampak bolečina v rami in roki se vedno počasi vrne.

Kako potem sploh masiram?

Brez problema. Rama boli samo pri določenih gibih – zapenjanje modrca, zapiranje vrat za sabo, obračanje v postelji. Vse ostalo gre.

V petek me stranka vpraša:

»A se bom kdaj rešila teh bolečin?«

In nisem imela pametnega odgovora.

Ker se sama vrtim v istem krogu.

V soboto zjutraj se spet zbudim z bolečino. In dobim preblisk.

Spomnim se Emmett šolanja. Naramnice. Točke. Pritisk. Draženje.

Spomnim se tudi, da sem takrat vprašala, če bi me rama in roka nehale bolet, če naramnice ne bi dražile točke.

In dobim odgovor: »Poskusi en teden brez modrca pa boš povedala.«

Ja, seveda. 😅

No go varianta. A si predstavljaš, da pridem v masažni kotiček brez modrca? Ne gre to skozi. In sem na to pozabila.

Ampak potem… klik.

Spomnim se pripomočka, ki razbremeni ramena.

Čudež je že to, da sem ga še vedno imela doma. In ja — kupila sem ga v Neckermannu. 😄

Ker sama nisem bila sposobna zadeve inštalirat, sem prosila Aleša in začela eksperiment.

Prvi občutek?

Moje lopatice so bile svobodne. Res!

Prvič sem se zavedla, kako zelo jih stalno pritiskanje omejuje.

Aleš je šel v hribe, jaz pa sem premlevala zadevo.

Ko se vrne, ga prosim, če greva po športni modrc na X.

In ja, znam sama kupit modrc.

Ampak… če si že kdaj probala sleči športni bodi z bolečo ramo, potem veš, da je to blazno velik izziv. Garant bi v garderobi ostala do zaprtja z napol slečenim bodijem. Če ne bi bilo Aleša, bi me morali reševat. Pri moji sreči, bi me našel prodajalec. Nerodno? Malo pa res. 😅

Na koncu sem le našla pravega, v tretji trgovini. In sedaj ga imam - športni modrc, športam pa še vedno ne.

Investicija zame. Vame.

Včeraj me je bolel vrat.

Predvidevam, ker so se rame začele spuščat in se je telo prilagajalo.

Danes je tretji dan mojega eksperimenta.

Spala sem celo noč.

Vstala skoraj brez bolečine.

Hodim bolj zravnano.

Imam občutek, kot da imam krila.

In zdaj pride ta zanimiv del.

Veliko vas pride k meni zaradi bolečin v rami in roki.

In ja - s tem zapisom si mogoče malo “pljuvam v skledo”.

Ampak moj cilj ni, da se vračaš samo zato, ker te nekaj boli.

Moj cilj je, da se vračaš, ker se ob meni dobro počutiš.

Ker te podprem.

Ker se sprostiš.

Ker odideš 3 cm višja -

ne samo zato, ker sem te “naglihala” (no ja, tudi zato 😄),

ampak ker se počutiš kot kraljica. Močna. Samozavestna. Povezana s sabo.

In včasih rešitev ni samo v terapiji.

Včasih je v malem premiku.

V odločitvi, da investiraš vase, da res poslušaš svoje telo. In če se v tej zgodbi kje prepoznaš — mogoče je čas za en tak majhen premik tudi zate.

Tak, kjer telo končno dobi prostor, da pove svoje - z novim šprtnim modrčkom in tretmajem pri meni.